Ali papige v resnici razumejo, kaj govorijo?

Papige so skoraj sinonim za oponašanje, čeprav niso edini ptiči, ki lahko odlično oponašajo človeški govor. In če papiga pove kakšen stavek ali zapoje kot človek, smo vsi navdušeni in jo hvalimo, kako pametna je. Toda, ali papiga v resnici tudi razume, kaj je povedala?

V divjini so papige izrazito družabne živali, ki živijo v jatah. Da bi se sporazumevale, si med seboj žvižgajo, vreščijo in se oglašajo še na druge načine. Njihov način komuniciranja je izjemno kompleksen in raziskave kažejo, da uporabljajo glasovne signale, ki jih uporabljajo za naslavljanje drugih, podobno kot ljudje uporabljamo imena, piše portal Live Science.

Ko pa papige živijo z ljudmi, nimajo jate, od katere bi se učile "papagajščine". Namesto tega izkoristijo svoje izredno sposobne možgane, da se naučijo človeškega govora. Toda – ali ga razumejo?

Primer Alex

Odgovor je odvisen od posamezne papige in njene vzgoje – raziskave pa kažejo, da imajo papige presenetljivo sposobnost razumevanja človeškega govora ter ustrezne uporabe besed in fraz.

"Ptice, ki so ustrezno trenirane, se lahko naučijo neverjetno veliko besed," je za Live Science povedala Irene Pepperberg, raziskovalna profesorica psiholoških in možganskih znanosti na bostonski univerzi.

Pepperberg je večino kariere posvetila urjenju papig v uporabi človeškega jezika. Njen najslavnejši učenec, afriški sivi papagaj Alex, je bil znan po svojih izjemnih komunikacijskih sposobnostih.

Alex je razumel več kot 100 besed za različne predmete, dejanja in barve. Štel je lahko do šest in imel osnovno razumevanje koncepta ničle.

Ko so mu pokazali predmet, je znal določiti njegovo barvo, obliko in material, prav tako pa je znal primerjati več predmetov z izrazi, kot so "večji", "manjši", "enak" ali "drugačen".

Alexa je Pepperberg s sodelavci trenirala z metodo, ki mu je pomagala razumeti, da se določene besede nanašajo na specifične predmete ali pojme.

Kako lahko preverimo, ali papiga razume, kaj govori?

Toda strokovnjaki pravijo, da se lahko tudi običajne domače papige naučijo osnovnih značilnosti človeškega jezika.

Erin Colbert-White, izredna profesorica psihologije na univerzi Puget Sound, pravi, da se papige vsekakor lahko naučijo besed, ki se nanašajo na resnične predmete.

"Če besedo 'kikiriki' dovolj pogosto izgovorite in jim pri tem izročite kikiriki, bodo – podobno kot otroci – povezale besedo z objektom," pravi Colbert-White.

Da bi preverili, ali papiga res razume, da se beseda "kikiriki" nanaša točno na ta orešček – in ne na kakršnokoli hrano –, Colbert-White predlaga test: počakajte, da papiga zahteva kikiriki, nato pa ji ponudite drugo hrano.

Če razume pomen besede, bo drugo hrano zavrnila in ponovno zahtevala kikiriki.

Prave besede na pravem mestu zato, ker so pametne

Colbert-White dodaja, da se papige lažje učijo besed za konkretne, fizične predmete kot za abstraktne pojme. Vseeno pa lahko s pomočjo konteksta dojamejo tudi pomen nekaterih bolj abstraktnih izrazov.

"Včasih papige uporabijo besede ali fraze v pravih okoliščinah, ker so pametne," pravi Pepperberg.

Tako se lahko papiga nauči, da ljudje ob vstopu v prostor rečejo "živjo", in nato sama začne ljudi pozdravljati na ta način.

Morda ne razume globljega pomena pozdrava, a ker je vedenje lastniku všeč in je pogosto nagrajeno s pozornostjo, se ponavljanje fraze okrepi.

Papige namreč tvorijo močne vezi s svojimi lastniki in zelo odzivno sprejemajo njihove odzive, zato se hitro naučijo uporabljati besede v pravilnem kontekstu.

Drugi primer je Alexovo učenje fraze "oprosti" (angleško: "I'm sorry"). Afriške sive papige so znane po svoji nagajivosti, in Alex ni bil izjema – pogosto je uničeval predmete v laboratoriju.

Ko je nekoč uničil pomemben kup papirjev, se je Pepperberg razjezila in začela kričati nanj. Alex je tedaj izrekel: "I'm sorry."

Pepperberg verjame, da je frazo pobral od nje. Še nekaj pred incidentom s papirji je Alex razbil skodelico za kavo. Takrat je bila najprej jezna, nato pa zaskrbljena, da se je poškodoval, in mu govorila "I'm sorry", medtem ko ga je preverjala.

Po tem dogodku je Alex začel uporabljati frazo vedno, ko se je znašel v težavah.

"Povezal je frazo z razelektritvijo napetega položaja," je zapisala Pepperbergova v e-pošti. "Kesanja ni bilo (poznam kar nekaj ljudi, pri katerih je enako!), ampak poznal je ustrezen kontekst."

Enako velja za frazo "I love you" ("Rad/a te imam/Ljubim te"). Po besedah Colbert-White papiga s tem ne izraža koncepta ljubezni, temveč izraža nekaj drugega: "Naučila se je, da bo deležna pozornosti, fizične naklonjenosti in povezave s svojim najljubšim človekom."

Mogoče papige bolje razumejo nas kot mi njih

"Ne vem, ali je to, da ne razumejo resničnega pomena, sploh tako fascinantno – tudi ljudje včasih izrekajo te besede brez pravega razumevanja," je dodala. "Pomembno je le, da imajo neko funkcijo."

Navsezadnje ima vsaka papiga svojo edinstveno sposobnost razumevanja človeškega govora.

Nekatere papige sploh nikoli ne spregovorijo, še posebej, če imajo druge papige, s katerimi se lahko sporazumevajo po svoje, pravi Colbert-White.

Pepperberg zato meni, da bi morali ljudje papigam priznati več zaslug za njihove lastne komunikacijske sposobnosti – ki jih znanost šele začenja odkrivati – namesto da od njih pričakujemo, da se bodo učile samo našega jezika.

"Živali na splošno obravnavamo kot manj inteligentne od nas, hkrati pa od njih pričakujemo, da se bodo naučile naših sistemov komuniciranja," pravi Pepperbergova.

"Več kot 50 let že poskušamo razvozlati njihove sisteme – pa smo šele na začetku."